Izšel je nov album "Črna luknja" - Tasf & Boštjan Gombač

Screenshot 2019-06-01 at 13.51.42.png

Spremna beseda

Skladba za Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, ki je leta 2017 nastala na pobudo trobentača Franca Kosma in multiinstrumentalista Boštjana Gombača, je dobila ime tako rekoč sama po sebi. Zamišljena je bila kot osrednja skladba koncertnega sporeda, ki z začetnim in končnim delom oklepa skladbe drugih avtorjev. V fizikalnem smislu je črna luknja nekaj, kar s svojo silno gravitacijo požre vse v svoji bližini, medtem ko pričujoča, metaforična črna luknja požira nekatere bolj ali manj prepoznavne glasbene misli ter nenazadnje tudi skladbe drugih skladateljev, ki »padejo« vanjo. V programskem sosledju koncerta deluje skladba Črna luknja kot vez, ki prireditev začenja in zaključuje: je kot ploskev z »luknjo«, kamor so umeščene Puciharjeve priredbe Bachovih in Mozartovih skladb. Čeprav glasbo poslušamo v linearnem časovnem sosledju, je sklepni del tokratne skladbe zamišljen tridimenzionalno, torej kot nadaljevanje začetne skladbe. Poleg številnih piščali iz brazilskih pragozdov ima posebno solistično mesto v Črni luknji glasbilo tidldibab, kopija paleolitske piščali s slovenskega  arheološkega najdišča Divje babe, ki je po mnenju mnogih mednarodnih strokovnjakov najstarejše do sedaj najdeno glasbilo na svetu. Malo koščeno piščal odlikujejo izjemne akustične lastnosti, ki nudijo vrsto tehničnih in izvajalskih možnosti. Piščal je arhaična in skrajno sodobna obenem, ter zato brezčasna.

 Žiga Stanič, marec 2019

 Bachova glasba mi poleg možnosti improvizacije vedno znova ponuja tudi številne ideje za priredbe. Iz tega razloga sem se z velikim veseljem lotil nove verzije Bachovega Koncerta za čembalo, ki sva ga z Gombačem izvajala že v zasedbi »Bachology Quartet«. Tokratna priredba je bila zame velik izziv predvsem z vidika uravnavanja razmerij med klarinetom in bogato zvočnostjo trobilnega ansambla, saj sem želel v kar največji možni meri izkoristiti izvajalske možnosti obeh.

 Drugi stavek Mozartovega Koncerta za klarinet sem si zamislil kot trodelno skladbo (Mozart-swing-Mozart). Uvodno temo v klarinetu, ki zveni klasično, sem obogatil z akordi v trobilnem ansamblu. V drugem delu stavka sem ternarni ritem spremenil v binarnega, s čimer sem dobil podlago za swingovski ritem ter tako Mozarta zvočno odpeljal v drugo sfero. Ta tok prekine kratka kadenca v klarinetu, nato Gombač začetno temo še zažvižga, priredba pa vendarle izzveni mozartovsko.

Blaž Pucihar, marec 2019

Izvajalci:

Boštjan Gombač, klarinet, tidldibab & piščali

Trobilni ansambel Slovenske filharmonije (TASF)

Franc Kosem, trobenta & krilovka

Tibor Kerekeš, trobenta

Blaž Avbar, trobenta 

Dejan Glamočak, trobenta

Jože Rošer, rog

Robert Prednik, rog

Domen Jeraša, pozavna

Žan Tkalec, pozavna

Wolf Hagen Hoyer, bas pozavna

Rok Vilhar, tuba

Matevž Bajde, tolkala

Društvo SiBrass